The determinants of consumer participation in the sharing economy
Notice bibliographique
Résumé
hkrati pa je tudi ogromen stroj za ustvarjanje finančne vrednosti.Med najbolj razširjene in priznane ponudnike na trgu sodita Airbnb kot nastanitvena storitev ter Uber kot prevozna storitev.Ti dve podjetji sta spremenili nabor izbir v gostinskih in taksi storitvah.Airbnb je februarja 2019 dosegel visoko tržno vrednost -kot četrta največja hotelska veriga na svetu Marriott (Ie University, 2019).Ker se delitvena ekonomija še naprej razvija in raste, je vse bolj pomembno razumeti motivacijo in vedenje porabnikov, ki dejavno sodelujejo pri tej spremembi paradigme.Kaj spodbuja posameznike, da posodijo svoje premoženje, ponudijo svoje storitve ali uporabljajo skupne vire?Kako uporabniki sprejemajo odločitve v tem edinstvenem gospodarskem ekosistemu in kateri dejavniki vplivajo na njihove odločitve?Ta vprašanja so jedro magistrske naloge, ki obravnava področje sodelovanja uporabnikov v delitvenem gospodarstvu.Sodelovanje uporabnikov v delitveni ekonomiji je na stičišču raziskav ekonomije, sociologije, psihologije in tehnologije.Vključuje odločitve, ki jih uporabniki sprejemajo, ko se odločajo za sodelovanje s platformami za izmenjavo, njihove motive za to in različne dejavnike, ki oblikujejo njihove izkušnje v tem skupnem prostoru.Za popolno razumevanje tega pojma je nujno upoštevati ne le ekonomske spodbude, temveč tudi sociokulturne, psihološke in tehnološke dejavnike, na katerih temelji vedenje uporabnikov (Räisänen in drugi, 2021).V Sloveniji se soočamo predvsem z dvema glavnima težavama, ko govorimo o samem pojmu in storitvah delitvene ekonomije.Ena izmed problematik je ta, da se ljudje ne zavedajo pojma delitvene ekonomije in seveda ne vedo, katere storitve vključuje ta pojem (Završnik in drugi, 2021).To sta v svoji raziskavi izpostavila tudi Williams in Horodnic (2017), ki sta ugotovila, da je v Evropi približno polovica že slišala za delitveno ekonomijo, nekateri pa se niso zavedali, da so storitve delitvene ekonomije že uporabljali.Druga problematika, ki jo izpostavlja Stemler (2017), je področje slabega in pomanjkljivega reguliranja, kar se kaže v nevednosti porabnikov o pravni ureditvi tega področja.Vprašanje je torej, na kakšen način se ljudje odločajo za uporabo storitev, kaj jih motivira k uporabi oziroma odvrača od uporabe storitev, če o delitveni ekonomiji tako malo vedo.Namen magistrskega dela je preučiti poslovni model, imenovan delitvena ekonomija.Na podlagi preučitve tuje in domače literature ter lastne raziskave bi rada prispevala k širšemu znanju in razumevanju pojma na slovenskem trgu.Preučiti želim, kako je do delitvene ekonomije prišlo, kaj to je, kako se razvija, kaj prinaša, kako je pravno urejena in kako jo na trgu sprejemajo posamezniki.Raziskala sem, v kolikšni meri so porabniki izpostavljeni storitvam tega poslovnega modela, kaj vedo o njem, kaj jim je še neznano, kaj jih pritegne k uporabi samih storitev in kakšne so njihove izkušnje z uporabo.Med drugim sem raziskala tudi področje regulacije delitvene ekonomije, pravne ureditve in konkurenčnosti, saj menim, da smo v Sloveniji tako porabniki kot neporabniki storitev delitvene ekonomije premalo ozaveščeni o razvoju tega področja in seveda izzivih, ki preprečujejo širjenje v večji meri.Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov.Prvi del, sestavljen iz treh poglavij, se začne s poglobljenim teoretičnim pregledom.Osnova mojega teoretičnega pregleda so znanstveni članki, revije, knjige in spletni viri, predvsem tujih avtorjev.V prvem poglavju sem opredelila pojem delitvene ekonomije, kako si pojem razlagajo posamezni avtorji in kakšne so značilnosti storitev delitvene ekonomije.Predstavila sem tudi priložnosti trga delitvene ekonomije, ki jih različni avtorji opredeljujejo kot ključne dejavnike v nadaljnjem razvoju, ter trende delitvene ekonomije.V nadaljevanju sem predstavila področja poslovnega modela v različnih sektorjih, kot so turizem, avtomobilska industrija, finančna industrija, deljenje gospodinjskega blaga ter mediji in zabava.Zadnji del prvega poglavja je namenjen pravni regulaciji; ta del obravnava pravno ureditev, regulativne izzive ter konkurenčno ureditev.V drugem poglavju sem se posvetila porabnikom delitvene ekonomije.Predstavila sem njihove značilnosti, motive za sodelovanje ter na koncu še ovire in razloge za nesodelovanje.V tretjem poglavju teoretičnega dela sem se podrobneje posvetila delitveni ekonomiji na slovenskem trgu.Začela sem s pregledom trga delitvene ekonomije, nadaljevala s pregledom podjetij ter pravno ureditvijo delitvene ekonomije na slovenskem trgu.V teoretičnem delu sem, kot že omenjeno, združila spoznanja in raziskave mnogih avtorjev.Za lažje razumevanje same tematike pa sem teorijo podkrepila s praktičnimi primeri storitev delitvene ekonomije s tujih trgov ter slovenskega trga.V drugem delu magistrskega dela, ki je empirične narave, sem s kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami zbiranja podatkov preučila mnenja slovenskih porabnikov o delitveni ekonomiji, njihovo naklonjenost k uporabi samih storitev ter možen nadaljnji razvoj na slovenskem trgu.Opredelila sem cilje, raziskovalna vprašanja in hipoteze ter na koncu navedla tudi omejitve raziskovalnega dela. OPREDELITEV DELITVENE EKONOMIJE Opredelitev pojmaPotrošništvo se je v zgodovini z napredkom tehnologije, negotovimi ekonomskimi razmerami in drugimi številnimi dejavniki močno spremenilo.Uporabniki so se sprva zanašali na izdelke za enkratno uporabo, ko so v ospredje postavljali udobje pred dolgoročno dobrobitjo planeta in samega sebe.V 21. stoletju pa smo prešli na popolnoma drugačno obliko potrošništva, ko v ospredju ni več posameznik, temveč skupnost.Na splošno je delitvena ekonomija opredeljena kot vzajemna dejavnost pridobivanja, dajanja in deljenja dostopa do blaga in storitev, za katero Hamari in drugi (2016) pravijo, da bo postala nepogrešljiv del našega gospodarstva.Skytte (2014) delitveno ekonomijo z drugimi besedami poimenuje krožno gospodarstvo, Chandler
Récupéré en direct depuis OpenAlex et désinversé. Les résumés ne sont pas conservés dans cette base de données : les index inversés représentent 8,6 Go des 9,3 Go de texte de la base, et le serveur dispose de 13 Go libres.
Comment cette classification a été obtenuedéplier
Prédiction machine sur la base complète
Imitation des enseignantsNi prévalence calibrée, ni vérité terrain. Validation humaine à venir. Le volet Gemma est une étiquette directe du modèle pour chaque travail de la base, lue sur la notice réduite au titre. Le volet Codex est un classifieur appris des 10 348 étiquettes directes de Codex et calibré sur les taux pondérés de l'échantillon; les champs sans appui suffisant ne portent aucun appel Codex. Le mode candidate est l'union des deux volets; le consensus est leur intersection. Ces sorties portent le statut machine_predicted_unvalidated et ne sont pas des étiquettes humaines.
Scores du classifieur distillé par catégorie (deux têtes)
| Catégorie | Codex | Gemma |
|---|---|---|
| Métarecherche | 0,002 | 0,009 |
| Méta-épidémiologie (sens strict) | 0,000 | 0,000 |
| Méta-épidémiologie (sens large) | 0,000 | 0,000 |
| Bibliométrie | 0,001 | 0,001 |
| Études des sciences et des technologies | 0,001 | 0,001 |
| Communication savante | 0,004 | 0,002 |
| Science ouverte | 0,000 | 0,001 |
| Intégrité de la recherche | 0,001 | 0,001 |
| Charge utile insuffisante (le modèle a refusé de juger) | 0,023 | 0,001 |
Scores machine (provisoires)
Les deux têtes enseignantes du modèle étudiant, lues sur ce travail. Un score ordonne la base pour la relecture; il n'affirme jamais une catégorie, et le statut de validation accompagne chaque rangée tel quel.
Scores de référence d'un modèle non mature (critères de maturité non atteints, 7 itérations). Un score ordonne; il n'affirme jamais une catégorie.
score_only:v0-immature-baseline · tel quel depuis la passe de notation : score_only signifie que le nombre peut ordonner les travaux, et qu'aucune étiquette de catégorie n'en découleClassification
machine, non validéePrédiction automatique; un appel candidat d’une seule source (Gemma direct ou Codex distillé), pas un consensus.
Le détail, modèle par modèle et score par score, se trouve en fin de page sous « Comment cette classification a été obtenue ».