The determinants of consumer participation in the sharing economy
Bibliographic record
Abstract
hkrati pa je tudi ogromen stroj za ustvarjanje finančne vrednosti.Med najbolj razširjene in priznane ponudnike na trgu sodita Airbnb kot nastanitvena storitev ter Uber kot prevozna storitev.Ti dve podjetji sta spremenili nabor izbir v gostinskih in taksi storitvah.Airbnb je februarja 2019 dosegel visoko tržno vrednost -kot četrta največja hotelska veriga na svetu Marriott (Ie University, 2019).Ker se delitvena ekonomija še naprej razvija in raste, je vse bolj pomembno razumeti motivacijo in vedenje porabnikov, ki dejavno sodelujejo pri tej spremembi paradigme.Kaj spodbuja posameznike, da posodijo svoje premoženje, ponudijo svoje storitve ali uporabljajo skupne vire?Kako uporabniki sprejemajo odločitve v tem edinstvenem gospodarskem ekosistemu in kateri dejavniki vplivajo na njihove odločitve?Ta vprašanja so jedro magistrske naloge, ki obravnava področje sodelovanja uporabnikov v delitvenem gospodarstvu.Sodelovanje uporabnikov v delitveni ekonomiji je na stičišču raziskav ekonomije, sociologije, psihologije in tehnologije.Vključuje odločitve, ki jih uporabniki sprejemajo, ko se odločajo za sodelovanje s platformami za izmenjavo, njihove motive za to in različne dejavnike, ki oblikujejo njihove izkušnje v tem skupnem prostoru.Za popolno razumevanje tega pojma je nujno upoštevati ne le ekonomske spodbude, temveč tudi sociokulturne, psihološke in tehnološke dejavnike, na katerih temelji vedenje uporabnikov (Räisänen in drugi, 2021).V Sloveniji se soočamo predvsem z dvema glavnima težavama, ko govorimo o samem pojmu in storitvah delitvene ekonomije.Ena izmed problematik je ta, da se ljudje ne zavedajo pojma delitvene ekonomije in seveda ne vedo, katere storitve vključuje ta pojem (Završnik in drugi, 2021).To sta v svoji raziskavi izpostavila tudi Williams in Horodnic (2017), ki sta ugotovila, da je v Evropi približno polovica že slišala za delitveno ekonomijo, nekateri pa se niso zavedali, da so storitve delitvene ekonomije že uporabljali.Druga problematika, ki jo izpostavlja Stemler (2017), je področje slabega in pomanjkljivega reguliranja, kar se kaže v nevednosti porabnikov o pravni ureditvi tega področja.Vprašanje je torej, na kakšen način se ljudje odločajo za uporabo storitev, kaj jih motivira k uporabi oziroma odvrača od uporabe storitev, če o delitveni ekonomiji tako malo vedo.Namen magistrskega dela je preučiti poslovni model, imenovan delitvena ekonomija.Na podlagi preučitve tuje in domače literature ter lastne raziskave bi rada prispevala k širšemu znanju in razumevanju pojma na slovenskem trgu.Preučiti želim, kako je do delitvene ekonomije prišlo, kaj to je, kako se razvija, kaj prinaša, kako je pravno urejena in kako jo na trgu sprejemajo posamezniki.Raziskala sem, v kolikšni meri so porabniki izpostavljeni storitvam tega poslovnega modela, kaj vedo o njem, kaj jim je še neznano, kaj jih pritegne k uporabi samih storitev in kakšne so njihove izkušnje z uporabo.Med drugim sem raziskala tudi področje regulacije delitvene ekonomije, pravne ureditve in konkurenčnosti, saj menim, da smo v Sloveniji tako porabniki kot neporabniki storitev delitvene ekonomije premalo ozaveščeni o razvoju tega področja in seveda izzivih, ki preprečujejo širjenje v večji meri.Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov.Prvi del, sestavljen iz treh poglavij, se začne s poglobljenim teoretičnim pregledom.Osnova mojega teoretičnega pregleda so znanstveni članki, revije, knjige in spletni viri, predvsem tujih avtorjev.V prvem poglavju sem opredelila pojem delitvene ekonomije, kako si pojem razlagajo posamezni avtorji in kakšne so značilnosti storitev delitvene ekonomije.Predstavila sem tudi priložnosti trga delitvene ekonomije, ki jih različni avtorji opredeljujejo kot ključne dejavnike v nadaljnjem razvoju, ter trende delitvene ekonomije.V nadaljevanju sem predstavila področja poslovnega modela v različnih sektorjih, kot so turizem, avtomobilska industrija, finančna industrija, deljenje gospodinjskega blaga ter mediji in zabava.Zadnji del prvega poglavja je namenjen pravni regulaciji; ta del obravnava pravno ureditev, regulativne izzive ter konkurenčno ureditev.V drugem poglavju sem se posvetila porabnikom delitvene ekonomije.Predstavila sem njihove značilnosti, motive za sodelovanje ter na koncu še ovire in razloge za nesodelovanje.V tretjem poglavju teoretičnega dela sem se podrobneje posvetila delitveni ekonomiji na slovenskem trgu.Začela sem s pregledom trga delitvene ekonomije, nadaljevala s pregledom podjetij ter pravno ureditvijo delitvene ekonomije na slovenskem trgu.V teoretičnem delu sem, kot že omenjeno, združila spoznanja in raziskave mnogih avtorjev.Za lažje razumevanje same tematike pa sem teorijo podkrepila s praktičnimi primeri storitev delitvene ekonomije s tujih trgov ter slovenskega trga.V drugem delu magistrskega dela, ki je empirične narave, sem s kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami zbiranja podatkov preučila mnenja slovenskih porabnikov o delitveni ekonomiji, njihovo naklonjenost k uporabi samih storitev ter možen nadaljnji razvoj na slovenskem trgu.Opredelila sem cilje, raziskovalna vprašanja in hipoteze ter na koncu navedla tudi omejitve raziskovalnega dela. OPREDELITEV DELITVENE EKONOMIJE Opredelitev pojmaPotrošništvo se je v zgodovini z napredkom tehnologije, negotovimi ekonomskimi razmerami in drugimi številnimi dejavniki močno spremenilo.Uporabniki so se sprva zanašali na izdelke za enkratno uporabo, ko so v ospredje postavljali udobje pred dolgoročno dobrobitjo planeta in samega sebe.V 21. stoletju pa smo prešli na popolnoma drugačno obliko potrošništva, ko v ospredju ni več posameznik, temveč skupnost.Na splošno je delitvena ekonomija opredeljena kot vzajemna dejavnost pridobivanja, dajanja in deljenja dostopa do blaga in storitev, za katero Hamari in drugi (2016) pravijo, da bo postala nepogrešljiv del našega gospodarstva.Skytte (2014) delitveno ekonomijo z drugimi besedami poimenuje krožno gospodarstvo, Chandler
Fetched live from OpenAlex and de-inverted. Abstracts are not stored in this database: the inverted indexes are 8.6 GB of the frame’s 9.3 GB of text, and the host has 13 GB free.
How this classification was reachedexpand
Full frame machine prediction
Teacher imitationNot calibrated prevalence, not ground truth. Human validation pending. The Gemma side is a direct model label for every work in the frame, read from the title-only record. The Codex side is a classifier learned from the 10,348 direct Codex labels and calibrated to design-weighted sample rates; fields without enough sample support carry no Codex call. Candidate is the union of the two sides; consensus is their intersection. These outputs are machine_predicted_unvalidated and are not human labels.
Distilled classifier scores by category (both heads)
| Category | Codex | Gemma |
|---|---|---|
| Metaresearch | 0.002 | 0.009 |
| Meta-epidemiology (narrow) | 0.000 | 0.000 |
| Meta-epidemiology (broad) | 0.000 | 0.000 |
| Bibliometrics | 0.001 | 0.001 |
| Science and technology studies | 0.001 | 0.001 |
| Scholarly communication | 0.004 | 0.002 |
| Open science | 0.000 | 0.001 |
| Research integrity | 0.001 | 0.001 |
| Insufficient payload (model declined to judge) | 0.023 | 0.001 |
Machine scores (provisional)
The two teacher heads of the student model, read on this work. A score orders the frame for review; it never asserts a category, and the validation status ships verbatim with every row.
Baseline scores from an immature model (maturity gate not passed, 7 training rounds). Scores rank; they never assert a category.
score_only:v0-immature-baseline · verbatim from the scoring run: score_only means the number may rank works, and no category label ships from itClassification
machine, unvalidatedMachine predicted; a candidate call from one source (direct Gemma or distilled Codex), not a consensus.
How this classification was reached, model by model and score by score, is at the end of the page under "How this classification was reached".